sreda, 19. april 2017

Le uči se, da ne boš slučajno opazila, da se staraš! (muj dnevnik izpred parih dni)

Naposlušala sem se ljudi, ki me stalno opominjajo, da ne znam pisat. Da so moje misli zmedene in nedodelane. Tako v šoli kot v zasebnem življenju. Zato me ni več na bloggerju, veste. Ah .. Preveč govoriš, Alja in itak te nihče ne posluša, ker je tvoj glas sila nadležen vsem. Pa še kar tolčeš v tri krasne in upaš, da te bo kdo slišal. Koga briga tvoja filozofija, daleč si od filozofa in ne skladaš se s pričakovanim, ker je tvoje znanje zgodovine pomankljivo. To je dejstvo. 
    "Zakaj ne pišeš več?" Toliko tvoje ljubezni je umrlo tekom šolanja na tvoji gimnaziji in kdo ti je kriv? In danes je tvoje razmišljanje omejeno na rezultat mature, tega ali onega preizkusa znanja. Omejena si, morala pa bi se učiti o življenju, brati, se otresati strahu pred človeško zlobo in sem ter tja napisati kakšno klobaso, samo za to, da brcneš pod koleno vse tiste, ki ob tvojih besedah vzdihujejo od dolgčasa in pri "prijateljih" iščejo potrdilo o tem, kako grozno zabavno in prav je grdo govoriti o človeku, s katerim si deliš zemljo in drevesa. 
   Drevesa so ozelenela in tebe ni bilo zraven. Učila si se in vse seveda samo v dobro tvoje prihodnosti! In prihodnosti tvojih otrok, ki jih sploh še ni, morda jih nikoli ne bo, včasih upaš na to! Tako pa ... Da bodo imeli tvoji otroci srečno otroštvo, boš prodala svojo mladost, čeprav eno ni pogojeno z drugim. Življenje bo šlo mimo nas, kot je šlo mimo jutro zelenih dreves in dopoldan letošnje pomladi. Le uči se, da slučajno ne boš opazila, da se staraš! 
      Farmacija niti ni tako slaba izbira, zapomni si vendar to. Računanje in bele halje, pa dobra plača in delovna mesta po vsem svetu. Da bodo tvoji otroci imeli kaj jesti, danes se nihče več ne preživlja z akrilnimi barvami pod nohti, ki jih voda ne odstrani in zato hodiš po svetu tako poklapano.
     Nauči se vendar pisat, da te bodo ljudje lažje razumeli in se bodo tvoja dela lažje skrila v kopici normalnih del, še bolje, kar sama jih še naprej skrivaj na dno omare z oblačili in počakaj, da še sama pozabiš nanje, rezultat bo isti. Ljudje ne rabijo več umetnikov, brez njih pa ne morejo. Bela halja bo zate dovolj, čopiči slonijo v kozarcu in ti si sama od ponedeljka, do petka.
      Od ponedeljka, do petka.
      Od ponedeljka, do petka.
      Tik tak in odpisala si maturitetno polo iz matematike.
      Tik
      Tak