včasih se mi zdi
da je svet znorel
znorela sem z njim, že dolgo nazaj
ko sem pozabila na svoje sanje
ko sem vedela, da ne delam prav
pa sem vseeno delala po svoje
delati po svoje je luksuz
je kot bi izbirala knjigo v knjižnici
luksuz tak, ki ga vsak lahko uživa
in vsak čisto po svoje svobodno ceni
sam ali skupaj, kakor želi
moje življenje je šopek rož
poln marjetic, vijolic in orhidej,
vsega kar si želim.
in lahko ti je žal, da nisi del njega
vsak dan druga barva, drug vzorec,
vonj po novem letnem času
prav zares, vsak dan
vsak dan delam po svoje
sprehajam se med knjigami in sanjam nove svetove
včasih sanjam sama, včasih v dvoje
v sivino vsakdana med temne pramene las polagam cvetove
kot jih polagam med besede tega besedila
vsak dan je drugačen in svoj
lahko bi bil zraven in vem, da ti je danes žal
in morda je tudi meni,
da sem izgubljala čas s teboj
