Ni vse v medijih (komentar za časopis Dnevnik)

       

povezava do članka:

https://www.dnevnik.si/1042713230/mnenja/komentarji/obrazi-prihodnosti-ni-vse-v-medijih

Nismo si všeč, mladi. Redki so taki, ki so povsem zadovoljni s telesom, v katerem živijo. Pravzaprav ne poznam nobenega. Zakaj? Odgovore na tovrstna vprašanja, zakaj se mladi danes tako zelo ukvarjamo s svojo samopodobo, najdemo na vsakem koraku. Ni ga medija, ki ne bi v svojem delovanju enkrat naletel na njegovo obravnavo.

Veliko pozornosti posvečamo iskanju izvora za skrb v mladih. Zdi se mi, da so ravno mediji tisti, ki v mladih vzbujajo skrbi in jih pripravijo do tega, da se z načinom prehranjevanja, ličenjem ali nakupovanjem zapodijo v skrajnosti.

Pa je res tako? Mar so res mediji tisti, ki so zaslužni za množično pretiravanje mladostnikov? Mar niso mediji ti, ki so sprva o tem le poročali? Ti, ki so prvi tematiko vzeli pod drobnogled? Res je, da jih ne moremo povsem oprati krivde, ko s takšnim veseljem s svetom delijo slike popolnih teles in obrazov, toda mar temelji težav ležijo v njih?

S krajšo anketo, na katero je odgovarjalo 100 dijakov, sem raziskala, kaj mlade najbolj skrbi in kaj jih žene v skrajnosti, ko pride do uravnavanja telesne teže in negovanja telesa. Rezultati so pokazali, da imajo težave s telesno težo tako fantje kot dekleta in da jih veliko bolj skrbi mnenje sovrstnikov kot ujemanje s slikami medijev. Mladi se sami zavedajo, da mediji večkrat prikazujejo nerealne slike in ideale, ki jih je nemogoče doseči. Se pa naslanjajo nanje, saj vedo, da bodo družbi s sledenjem modnih smernic in ponavljanjem stila za modnimi ikonami lažje dosegli odobravanje vrstnikov.

Torej na našo samopodobo res vplivajo mediji, toda samo posredno. Lahko torej ovržemo trditev, da je problematika nezadovoljstva z zunanjostjo težava moderne družbe? Veliko pozornosti zunanjosti povzročajo tudi v majhnih afriških, azijskih plemenih, daleč stran od tehnološkega napredka. Prenašajo neznosne bolečine ob prebadanju kože, nošenju železnih obročev okrog vratu, raztegovanju ustnic. Želja po sprejetju in odobravanju družbe izhaja že iz davne preteklosti, morda od začetka civilizacije. Situacija posameznika v večji skupini je zgodba stara več tisoč let, morda je za nas še danes najpomembneje biti sprejet in se čutiti del celote.

Morda odgovora na vprašanje, kakšna je rešitev za problematiko samopodobe, sploh ni. Morda je edina pot, da se reducirajo ekstremi, kot so motnje prehranjevanja, poškodbe zaradi prekomerne telovadbe, kirurški posegi na mladostnikih, ta, da se med mladimi širi vest o izvoru njihovih skrbi in vest o pomembnosti sprejemanja samega sebe.