Petek popoldne, okrog sedme ure. Peljala sem se v Novo mesto, z vlakom. Nekajkrat sem že omenila, da je to moje najljubše prevozno sredstvo in bom kot odrasla ženska morda strojevodja. To, ali pa bom vodila knjigarno, katere stil bo soroden čajarni na Glavnem trgu. Morda bom pa pravnica. Nekaj od tega.
Kakorkoli, sedim na vlaku, poslušam glasbo, se brigam zase, ko mojo pozornost pritegne gruča najstnikov starih tam okrog 15 let. Morda več, nikoli nisem znala ljudem pravilno določiti starost. Razen enkrat, ko sem želela biti prijazna in sem ženski srednjih let rekla, da je videti, da jih ima tridest. Izkazalo se je, da sem imela prav.
Torej najstniki, guncali so se po vagonu, opiti ali morda samo prepričani, da bodo bolj kul, če se pretvarjajo, da imajo malo preveč alkohola v riti. Smešno je bilo, kako so plesali na ritem glasbe, ki je prihajala iz zvočnika pametnega telefona. Smešno ali pa izredno moteče, kakor vzameš.
Sedež pred menoj je nekdo sedel. Punca, nisem je dobro videla. Svetlo rjavi lasje do ramen in nahrbtnik. Starost? Pojma nimam, saj pravim. Morda je poznala te zabavljače, morda ne, in ko je vlak ustavil na postaji v mestu, je vstala in poskušala priti do najbližjega izhoda iz vagona.
Ni mogla mimo, ker so pred njim polni energije plesali tisti pubertetniki. "Samo malo," je utrujena rekla. No, če bi v tem trenutku jaz stala na njenem mestu, bi se obrnila in izstopila na drugi strani vagona. Ona pa ne. Ko je drugič prijazno prosila, če se umaknejo, ji je neka rjavolaska nahitro, kar iznenada zabrusila naj se jebe in si poišče stilistko in službo na Petrolu, da ji ne bo treba hoditi po svetu v teh revnih capah. Torej: "Haahhahah Katja dej fakof pejt tja h enmu stilistu pa na Petrol delat, de ne boš taka revna hodila okul lej to kuga maš na sep hahaha." Nekaj takega, bistvo je zajeto.
Nimam pojma, če ji je res ime Katja in ni važno.
In trenutek po tem je bil zame višek dneva, vam pravim. Prisežem, točno tako se je zgodilo, punca ni bila niti malo užaljena. Približala se je rjavolaski in ji mirno, morda kar malo preveč veselo rekla:
"Stilista, dobro. Kdo bo pa pomagal tvoji revnim revnim idejam in nazorom, srčece?"
In odrinila je nekega fantina (za to ni potrebovala veliko napora), ter izstopila.
Človek bi ploskal, čisto zares.
Ploskal in vstal in se smejal osuplemu obrazu mlade pijanke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar