sobota, 2. maj 2015

Pouštrček

  Nisem bila tečen otrok, tako pravijo. Menda sem veliko govorila, rada sem imela plastičnega dojenčka in svojega malega psa Cufija.
    Kakorkoli, če izpustim te zabavne podrobnosti, spomnim se, da sem nekega dne stala v mali trgovinici in strmela med plišaste igrače. Oči je pozorno sledil nakupovalnemu seznamu in nakupoval sestavine za mamino peko. Spomnim se, da mi je, ko sem tako dolgo stala pred tistimi policami, naročil, naj si nekaj izberem. In spomnim se majhnega rdečega plišastega srčka, obrobljenega z belo čipko.
    Ne vem zakaj sem ga izbrala, ravno tisto malo stvar namesto medvedka ali kenguruja. Tako dobrega spomina pa nimam.

    Moja mama je šivilja. Šivilje imajo igle, veliko igel in bucik in natikajo jih na razne pouštrčke, da jih ne izgubijo. Ko sem se srčka naveličala, ga je uporabljala za zatikanje igel. Sprva mi njeno početje ni bilo ušeč, morda sem se celo strmala, ko sem ugotovila kaj počne z njim. Potem pa sem se sprijaznila.
   Mama si je s časom naredila nov pouštrček za igle in jih iz srčka prestavila na novo mesto. 
   Izkoristila sem priložnost in iz frčare, kot je imenovala sobo, v kateri je šivala, izmaknila igel osvobojeni srček.
   Nimam pojma kaj sem potem z njim počela. Se igrala, ga stiskala, pojma nimam.
   Zbodla sem se.
  Kljub temu, da je mama skrbno pobrala igle ven, je ena očitno zdrsnila v poušterček, tam ostala in me, ko sem tako aktivno gnetla plišasto igračo, zbodla. 
   Kaj sem storila? Jokala sem. Drla sem se, kot sem znala. Ne vem kako močno me je bolelo, najbrž ne tako zelo, toda vriskala sem na vse grlo, glasno, da je od nekod pritekel oči. 
   Rekel je, da ni nič hudega in temeljito preveril, ali je v srčku skrita še kakšna igla. 
   Še danes vidim njegove roke, kako mečkajo tisto nesrečno plišasto igračo. Morda se je smehljal, morda ne. "V srcu bodo vedno ostale igle," je rekel. "Ne glede na to, kako zelo se boš potrudila, da bi jih vse spravila ven." "Vedno bodo tam, da bi te zbodle." Nato je pograbil tisto igračo in jo odnesel s seboj. Mislim, da na podstrešje.

   Do danes, ko sem po dolgem času spet stala v tisti trgovini, nisem razumela, da ni govoril o plišastem srcu.


Ni komentarjev:

Objavite komentar