Čeprav nisi taka, kot bi si želela. Malo preveč ješ in premalo se gibaš. Malo preveč si sramežljiva in ne učiš se dovolj. Ne ubogaš me vedno in ne poslušaš mojih želja.
Vem da se trudiš. Včasih me tvoje nogice nesejo daleč. Včasih poveš kaj pametnega, včasih me nasmejiš. Nisi popolna in nisi podobna tistim na modnih pistah. Ljudi ne znaš nasmejati in včasih zveniš nesramno, pa vem, da to ni tvoj namen.
Zanimivo je, kako včasih pozabljaš pomembne stvari. Kako se včasih na koga preveč navežeš in kako si hkrati lahko hladna kot led. Kako štorasto stopaš po stopnicah, grdo pišeš s tiskanimi črkami.
Včasih spiš celo popoldne. Včasih se ne znaš obleči. Ne vem, zakaj ti vedno štrlijo lasje in ne vem, zakaj si tako zmedena, ko pride do dialoga s komerkoli. Zardiš, vedno zardiš in s tem mi greš na jetra. Na jetra mi greš s svojim obnašanjem, s svojim glasom in veliko brazgotino na vratu.
In vendar, oprosti mi, te imam kljub vsem tem napakam rada. Kdo drug te bo sicer imel. Če te sprejmem sama, z odprtimi rokami, te bo morda nekoč, nekje tako lepo, v velik objem, sprejel še kdo drug.
Poslušaj vendar, kdo ti ostane, ko vsi odidejo? Se te naveličajo, iščejo nekoga boljšega?
Sam ostaneš.
Poslušaj vendar, kdo ti ostane, ko vsi odidejo? Se te naveličajo, iščejo nekoga boljšega?
Sam ostaneš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar