Prekrasen vikend je za mano, nimam kaj pripomniti. Veliko slik, ogromno lepih slik mi je ostalo v glavi. Prekrasno vreme, kraji, čas, roke. Tako dobre volje znam biti samo v pozni pomladi, konstanten smeh in veselje pa se z menoj obdržita skupaj s temperaturami primernimi za kratke rokave, vse tam do pozne jeseni, ko me ujamejo hladna jutra.
Prekrasen vikend, vam pravim, tako dobro se že dolgo nisem imela. Roka, precej večja od moje me je vodila gor in dol po življenju in bilo je fino.
Včasih sicer ni fino, ko z bolečino v trebuhu napol v spanju ob enajstih zvečer beremo iz kopij sošolkinih zapiskov ter si poskušamo zapomniti vsaj kakšno malenkost, da bi bili naši dosežki boljši. Včasih ni fino, ko na treningu daješ vse od sebe, ko se ti za boga nič ne da in bi najraje sedel v naslanjač in še enkrat od začetka pogledal vse štiri sezone Game of Thrones, vse požrl naenkrat, ali pregledal vse tri dele filma High School Musical, tako malo, za šalo, čeprav sovražiš tistega tipa s svetlo gej frizuro. Včasih vam je težko, karkoli že počnete, ne bom si več izmišljevala primerov. Čisto vseeno je, česa se domislim, ni ga človeka, da mu pri njegovem početju na trenutke ne bi bilo težko. Nekateri jamrajo, drugi ne, vsi pa so deležni vzponov in padcev.
Ni vedno fino, vendar ti življenje vedno vrne, v neki meri. Danes se boriš z urnikom in obveznostmi, da ne moreš več uživati rednega pisanja na blogu, jutri boš dobil priložnost, da se stisneš k najdražjemu in mu o tem pojamraš.
In potem morda celo napišeš kakšen homemade cukerček ter ga objaviš na zmedenem blogu. Čisto mimogrede, v paketu s 3907 slovničnimi napakami.
Žal mi je, da ne pišem toliko. Vendar spodobi se, da se gimnazijka kdaj pa kdaj popolnoma posveti gimnazijskim obveznostim.
Pa vendar še vedno občasno piše bedarije na blog.
Ni komentarjev:
Objavite komentar