rotim te, nikdar ne zabredi
kamor treba tebi ni
ne v temo, ne v žalost
ne kamor srce ne želi
kar težko je, in boleče
kar se nemogoče zdi
vendar nujno in moreče
nekoč premagaš tudi ti
nikar ne pusti, da ves črn
bi postal tvoj rožnat svet
ni ne služba niti šola
vredna tvojih mladih let
naj počaka za sekundo
kruti, smoga poln svet
poln trenja in preizkušenj
poln resnic in laži splet
z mano stopi pa pojdiva
tja na klopico sedet
morda lučko si prižgiva
pa bo svet ves miren spet
dva poljuba, slaba šala
daj me primi za roko
jaz obljubim ti, prisežem
nekoč obema lažje bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar