v glavi spijo zvezde
sonce šele vzhaja
ne šteješ še korakov
življenje šele vstaja
na pragu resnosti
še pišeš pesmi sladke
sladkosti mladosti
tihe in kratke
ne iščeš ničesar
površinsko lepoto loviš
ne ceniš, ne vidiš
in sam sebe slepiš
da več kot mala glava
premore obraz
da je lepa neumna
in grda sem jaz
in v moji glavi zvezde
svetijo na kraje
ki sam jih ti obiščeš
če le spustim te vanje
nad tabo bo nebo
ali nebo modro,
vprašanje
življenje je toliko več kot telo
Ni komentarjev:
Objavite komentar