Železnici

       Nikoli nisem znala pravilno izgovoriti železnica. Še napisati mi jo je težko, besedo. In kot otrok sem se z vlakom morda peljala samo enkrat, dvakrat največ. Bilo je dovolj, da me je tako fasciniral, da kot starejša za vožnjo z njim porabim vsako priložnost, ki mi je dana. Železnica bo zame vedno nekaj posebnega, nekaj je v njej, na njej, kar mi je nepopisno všeč. 

    Točno se še spomnim vonja tiste, točno določene železniške proge. Peš sem prestopala deske, hitela na cilj. Zatohel, težak zrak je preplavljal nosnice, ko sem korak za korakom po železniških tirih premagovala razdaljo od maminega avtomobila, pa do tega cilja. Korak za korakom, deska za desko, čedalje bližje je bila cesta. 

    Nekaj je v železniških tirih, takrat sem se že spraševala kaj. Morda je bila pot sama, kamor vodi, morda v neskončnost, ki se zdi dosegljiva. Vse, kar bi morala storiti je slediti progi in zdi se, da bi se po dolgem času spet vrnila na isto mesto. Tako naravnani so videti, tiri. Smešno mi je, ker še vedno ne vem kje se proga konča, z veseljem bi šla enkrat pogledat. Morda me fascinira, ker bi rada, da se moje življenjske poti naravnajo, kot proga. S cilji in zanesljivostjo, brez lukenj, z jeklenim ogrodjem, da bi ji lahko brezskrbno sledila in ne skrbela za ovire.

     Morda je nekaj v plevelu, ki raste v pesku ob progi. Ki kljub vsakodnevnemu hrupu in tresenju tal še vedno raste in se trudi cveteti, vedno preživi. Spominja me na določene ljudi, morda celo name. Plevel, ki se komu zdi nepotreben in grd, a je trdovratnejši in živi dlje od vrtnic na negovanem vrtiču in jim je vse prinešeno, dobesedno, pod noge. Nauči se prerasti trnje in preživeti v neredu.

      Ali so to oblaki, ki je kljub vsakemu naslednjemu koraku, v lovljenju ravnotežja na železnem robu tira zame stojijo pri miru. Kot vsaka stvar v življenju, se kljub našemu konstantnemu hitenju ne premikajo z nami, ne zmenijo se za naše male nožice. 

      Tako mirna se zdi. In razmišljanje je vredno zapisa.

     In pravim, če mi v življenju ne uspe nič drugega, bom strojevodja.