Sedim v čakalnici, čakam, da medicinska sestra končno pokliče moje ime. Končno iz ambulante pokuka svetlolasa gospa, katere gube pod očmi izdajajo njeno starost. Proti petdesetim se odpravlja, se odločim.
Ne pokliče mojega imena, ne priimka, raje pokliče nekega fanta, ki je v čakalnico sedel po tem, ko sem jaz predala kartico sestri. Morda sem jezna, morda mi je vseeno, fant mi v opravičilo pokima, jaz pa se pretvarjam, da ga ne vidim.
Ne ker bi bila jezna nanj. Ker ne bi znala reagirati. Tako dolgo bi se odločala med tem, ali naj mu pokimam nazaj, se nasmehnem, ali ga grdo pogledam, da ne bi storila ničesar in se še enkrat v očeh tujca izkazala za izjemno nerodno bitje.
Nerodna sem, ja. In včasih malo zmedena, malo prestrašena. Malo sramežljiva, malo nesramna.
Kakorkoli, pozabim na fanta, se predam čakanju in pograbim roki najbližjo revijo, ki leži na mizici.
Revije vedno berem od zadnje strani proti prvi. Trapasta navada, ki jo po svoje sovražim, a se je ne morem znebiti. Ne gre mi na živce, ni mi v nadlego, zdi se mi le, da je med ljudmi slabše sprejemljiva in se v njihovih očeh s takim početjem predstavim kot še večje čudo modernega sveta, nerodno čudo.
Na zadnji strani je spisan horoskop.
Ne verjamem v horoskope in podobne metode napovedovanja prihodnosti na podlagi datuma rojstva, najljubše številke ali črt na rokah. Ne verjamem v napovedovanje prihodnosti sploh. V predvidevanje usode glede na vzorce dogodkov in izkušnje, ki so jih imeli drugi. Kar je moje in kar se bo zgodilo meni, s kom bom jaz in kako se bo razmerje izšlo, koliko denarja bom imela in kaj bom z njim storila, je odvisno samo od mene in ne od položaja velikih gmot plinov v vesolju.
Vsaj ne direktno.
Izjemno, kako profesionalen, genialen je vzorec horoskopa, vedno je napisan tako, da verjamemo, da napoveduje prihodnost.
"V prihodnjem mesecu boste spoznali za vas zelo zanimivo osebo."
O tem ne dvomim. Kdo je tak, da en mesec ne naleti na nepoznanega človeka? Če pa to ne vžge, bo pa slavni "pazite na finance,". Vsako jutro mi lahko rečeš, naj pazim na finance, pa bom ob koncu dneva sama sebi žalostno kimala in si rekla, da si imel prav, da bi se morala ustaviti po prvi kavi ali preden sem zavila v trgovino s čevlji.
Sedim v čakalnici in moj horoskop napoveduje, da bom spoznala moškega svojih sanj.
Silly horoskop, vržem revijo na mizo in se smejim, kako sem tokrat jaz tista manjšina, za katero ti, ki spišejo horoskop ne morejo izogniti napačni napovedi.
Jaz nikoli ne sanjam. In če sem kdaj sanjala, so sanje že dolgo uresničene.
Medicinska sestra pokliče moje ime in zapustim čakalnico ter nevedni horoskop za sabo.
