Včasih v vsej urejenosti sive rutine in njenih premnogih odtenkov pozabim na stvari, ki si jih v resnici želim. Uspe mi, da pozabim na sanje in želje in se prepustim pravilom, da me požrejo. Pustim, da krivi dogodki in padci preusmerijo mojo pot in me vržejo iz tira.
Taki ne bomo nikoli srečni. Tavali bomo, dokler nas ne bo zaneslo v eno izmed sivih pisarn, kjer bomo skrivaj brali romantične romane in sanjali romantične scenarije, na pol napisali kakšno slabo knjigo in v starosti pozabili, da smo živeli.
Namesto, da bi plesali po odru, bomo prepisovali izračune, urejali finančne zadeve in se z debelimi stegni smilili sami sebi. Z mislijo, da smo izpustili največjo priložnost v življenju, zapravili mladost in pozabili sanje, bomo reševali težave od nas srečnejših ljudi in prevzemali njihovo negativno energijo.
Ne na AGRFT, na pravo se vpišem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar