"Cuker"

   Kadar govorimo o glasbenem okusu, naj bi vedno pred podajanjem svojega mnenja vzeli v račun, da ima vsak izmed nas svoje mnenje, pa čeprav se ta mnenja nekako ne skladajo eno z drugimi. Nekako si moramo zapomniti, da je naša dolžnost da v želji, da se med seboj razumemo in uspešno podajamo mnenja med seboj, zavedamo, da je nekaj, kar v prvi osebi nekdo nespametno poimenuje drek od glasbe za sogovornika zvrst, ki jo ima za najkvalitetnejšo.

   Uvod zveni kot nek monoton govor staršev. Napisala sem ga, da se izognem poznejši jezi naključne bralke tega poskusa zapisa, katere fanbazo bom v naslednjih vrsticah označila za meni osebno, sfaljeno.
   Namreč podala bom svoje mnenje o glasbi, ki ima zame morda malo manjšo vrednost od neokusne besedne zveze, ki sem jo uporabila zgoraj.

   Ob spremljanju socialnih omrežij, za katere sem čedalje bolj prepričana, da niso nič drugega kot (ne)nujno zlo, nenamenoma naletim na ničkoliko komentarjev, novičk ali celo temu podobnih zapisov, kritik na račun pop glasbe (nekaj na sem tudi sama napisala na to temo). Ne toliko drugih novičk, kot fotografij in tračev o preslavnih članov boybanda.
   Če vprašate mene, zapakiram vse boybande ali samostojne teenage pevce z na eno ali drugo stran polizano frizuro v en predal in jih označim za samostojno zvrst, katere ciljna publika so najmlajše pubertetnice. Vsa njihova glasba na trenutke itak zveni enaka.
   Priljubljenost njihovih komadov, glasbe sicer raste s svetlobno hitrostjo, vendar ne zaradi svoje kvalitete (spet opominjam, da je moje dojemanje kvalitete morda drugačno od tvojega) ali (ne)originalnosti. Trik je v besedilih, ki jih redko napišejo izvajalci sami. Ta niso nič drugega, kot pihanje na dušice trinajstletnic, ki jih vzamejo skoraj preveč osebno. Sanjajo, da taki lepi in kul fantje njim samim pojejo. Sanjajo, da bi jim ti handsome izvajalci govorili in počeli stvari, o katerih pojejo. Zgražam se (na to nisem ponosna, vsak ima pravico sanjati) nad prepričanostjo nekaterih deklic, ki celo trdijo, da bodo tega ali onega "ujagale" ali se z njim celo poročile. Zaradi besedil, še bolj pocukranih od najslabših romantičnih filmov in zaradi postavnih fantov, ki jim pojejo točno tisto, kar želijo slišati - pravljico, dekleta posledično sanjajo o "pravih moških" in "sanjski poroki" z njimi. Poguglajte. Tumblr je poln norih fanfiction zapisov. Naj mi potem kdo reče, da ni številka pretiravanj prevelika. Milijončki najstnic sanjajo o tem, kako bodo razvajene riti v dvajsetih letih, ki se stiskajo ob viktorijine angelčke s kričanjem prepričale, da za njih niso premlade in da se bodo z njimi kar tako poročili.
   Vse bi naredile za pravljico. Za cuker, ki ga opevajo. Skakale po balkonih hotela, rezale gume, ali se na zvezdnike prilepile kar sredi ulice, potem pa se jim v naročje izjokale, kako so za njih edini življenski cilj.
   Ste že videli kakšen dokumentarec o tej ali oni boyband skupini?! In prepričana sem, da je marsikateri uporabnik tumblrja že slišal za kakšno noro posameznico, ki je o fantih skupine (primer) One Direction govorila kot o edinih osebkih vrednih njene, kako bi rekla, nedotaknjenosti. Tu ne govorimo več o glasbi ali o oboževalcih le-te. Govorimo o osebah obsedenih z drugo osebo.
 
 
   In v času pisanja te objave sem ugotovila, da me glasba, ki jo izvajajo ti "sanjski moški" pravzaprav sploh ne moti. Ni slaba. Tudi povsem nekvalitetna ni. Vedno je bila, vedno najbrž bo. Niso je napisale roke izvajalcev, pa tudi če bi jo, me ne bi motilo. Tudi ti fantje najbrž razen razvajenosti in neumne frizure nimajo nekih slabih lastnosti. Verjetno se jim ob takih izgredih, kot jih dožiljajo vsak dan, odgovornosti in zapolnjenih urnikih ne godi ravno najbolje.
   Pa tudi vse njihove oboževalke bi bilo narobe označevati za nore. Mnogo jih je, ki poslušajo to vrsto glasbe, pa vseeno živijo normalna življenja.
   Brez izgredov in kričanja, ko se na radiu zavrti You and I.
   Marsikatera bi lahko celo potrdila moje besede.

   Če pravzaprav s prstom pokažem na krivca za iluzije in stiske deklet, ki med fanti iščejo nadomestke in kopije Justina Biebra... Za pretiravanja in skrajnosti... So to najverjetneje agencije, ki z naivnostjo fanbaze samo mastno služijo.