Nimam pojma kje naj začnem. Pravzaprav vem. Predobro vem s katero mastno bi bilo lepo začeti tale moj izbruh pritožb nad nerazumljivim. Vendar bom preskočila teh deset vrstic, začinjenih z domačimi, slovenskimi, pravimi, tradicionalnimi kletvicami in se lotila razlage in kritike.
Zgodilo se je, da sem danes sedela v avtomobilu, kot ponavadi, poleg mame in si zaželela malo glasbe, malo zabave. Ali morda miru. Glasba pomeni eno in drugo, kakor za koga.
Segla sem v torbico po slušalke.
Ženske torbe so kot rudnik zlata. V njih je veliko sranja in sem ter tja kakšen košček žlahtne kovine. In ko ga iščemo se nam sem ter tja malo zmeša od obupa.
In jaz sem iskala svoje zlato, torej bele slušalke, ki jih običajno uporabljam med vožnjo z avtomobilom. V družbi telefona s svojo funkcijo čudežno skrajšajo še tako dolge razdalje. :)
Nisem jih našla. To je smešna stran življenja osebe z več kot eno torbico v inventoriju... Vedno ti nekaj manjka, ker si to pozabil v drugi ali tretji torbici. Ali pa imaš kdaj pri sebi kakšno stvar preveč.
Bilo mi je malo neprijetno, ker nisem mogla poslušati glasbe. Skoraj sem pozabila, da ima naš avtomobil radio.
Vklopila sem ga.
Prisežem. V naslednjih desetih minutah se nisem ustavila in sem samo preklapljala iz postaje na postajo, v iskanju nečesa, kar bi zadovoljilo moja ušesa.
Vse, kar je valovalo v našem avtomobilu je bil vedno enak cigu-migu s slovenskimi besedili, ki so si med seboj bolj ali manj enaka. Govorijo o istih stvareh, če sploh o čem govorijo.
Sama ne govorim o domači glasbi. Nič nimam proti njej. Ne bi si je sicer zavrtela doma v sobi, na veselicah pa mi vseeno ne zveni narobe. Večina besedil le-teh, narodnozabavnih komadov so prelepa in v človeku vedno vzbudijo neko iskrico pozitivnih občutkov.
V mislih imam ta naš pop, tako precenjen, da je že skoraj cenjen. Nesmisel, ovit v nekaj tonov, ki se ponavljajo, da ustvarijo navidezno prijetno melodijo in navidezno sporočilo... Ki ga pravzaprav ni in tega se zaveš šele, ko ga zares poslušaš. Plastičen, deluje, kot da je bil napisan v parih minutah in so ga uglasbili kar mimogrede, potem pa neumen refren ponavljali, dokler se ga ljudje niso naveličali in niso nehali plesati nanj.
O čem drugem pa sploh še govorijo naši pop sladkorčki kot o tem, kako lepo je biti moški, kako nekoga nekaj ne gane, pridnih slovencih, ljubljenju v gmajnah in na kozolcih?
Spet se moram ustaviti in razčistiti nekaj stvari, vzeti stavek ali dva nazaj.
Namreč govorim o večini in ne celoti. Vem in prepričana sem, da obstajajo tudi zelo dobri komadi, skriti v najbolj oddaljenih kotičkih youtuba, z nekaj tisoč ali celo manj ogledi. Pa s temi besedami delam krivico na stotine dobrim, legendarnim, nikoli prevečkrat odpetim slovenskim popevkam. Ampak. Priznajmo si, da to, kar slišimo po radiu, ni vedno samo in izključno kvaliteta.
Kdo sem jaz, da odločam kaj je zares dobro in kaj ne. In kdo sem jaz, da potegnem črto, da ponavljajoče se fraze, brez smisla v resnici niso dobra glasba. Da nikakor niso boljše od zlatih drobtinic, ki se le redkokdaj predvajajo po radiu, ker pač niso prišle iz gnezda ptičic z malenkostjo več denarja kot posluha.
Ampak ne razumem in vprašam se, kdaj bom razumela, zakaj je odstotek ljudi na naši sceni, ki se potrudijo, iztisnejo nekaj iz duše in ustvarijo nekaj lepega, manjši, kot odstotek tistih, ki iztisnejo nekaj iz svoje denarnice, se lepo oblečejo, povabijo par stricev na kosilo in najamejo nekoga, ki se spozna na avtotune. In oh, kozolce in gmajne.
Ne pravim, da je slovenski pop slab, sploh ne! Pravim, da ni težko opaziti, kdaj in kako je nekdo plačal malo več in kakšen priimek se drži njegovega imena. Samo glavo vklopiš ob poslušanju tega "popa", ki se predvaja, kot da je vse, ki ga večinoma slišimo in pokomentiramo z veliko prezira v glasu... Pa obstaja velika možnost, da te bo požgečkalo po živčkih in boš spremenil radijsko postajo.
Če je treba šparat in služit naj se to počne na področjih, ki si to lahko privoščijo in ne bodo vplivala na druge. Naj šparajo na področju politične propagande, na primer. Ali pa z ukinitvijo easistenta :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar